Pot: Raziskovalna dejavnost | Diferencialna kontrastna fotografija

Diferencialna kontrastna fotografija

Če je elektrofotografija metoda, ki jo uporabljajo širom po svetu, pa čeprav večinoma ne tako natančno, razdelano in računalniško podprto, kot smo to naredili pri nas, je metoda diferencialne kontrastne fotografije povsem naš izum oziroma inovacija. Gre za to, da smo razvili računalniško podprto metodo, s katero lahko spremljamo dinamične strukture svetlobnih oscilacij okoli predmetov ali organizmov, ki odsevajo njihov značaj ali njihove notranje procese oziroma polja.

Ugotovili smo, da so razlike v oscilacijah med poškodovanim in nepoškodovanim mladim fižolom statistično signifikantne. Običajno smo zasledili višje oscilacije po povzročitvi stresa, opazili pa smo tudi nasprotni učinek, ko do bile oscilacije svetlobnih fluktuacij začetno visoke in so upadle po povzročitvi stresa.
Kakršnakoli že je narava polja, ki se kaže prek oscilacijskih struktur, razvidno je,da:

1. Seva iz živih bitij in se po vsej verjetnosti nahaja znotraj organizmov.
2. Korelirano je s fiziološkim in včasih celo psihološkim stanjem organizma.
3. Interagira s fotoni, vendar šibko in težko zaznavno. Oscilacije so lahko hitro spregledane kot šum. 

Levo: DKF slika fižola, posneta med raziskavami vpliva stresa na biopolje rastlin.  Desno: DKF slika osebe z živahno aktivnostjo biopolja okrog glave in manjšimi motnjami v vratnem predelu (bel rob je posledica šibkih premikov osebe)

Diagram fluktuacij svetlobe okrog telesa, dobljen z analizo DKF slike (zgornje desno). Diagram pokaže močnejše fluktuacije svetlobe v področju vratu osebe (glej puščici na diagramu), ki je imela nenormalno delujočo ščitnico.

Raziskave v tej smeri se sedaj nadaljujejo v okviru naprednejše metode in fizikalne ojačitve oscilacij, ki smo jo poimenovali Digitalna vizualizacija biopolja. Poleg povsem novih temeljnih raziskav omogoča metoda tudi uporabne rezultate (raziskave) - na področju pomožne diagnostike in še mnogo širše.