|
eksperimentalne potrditve sevanja biofotonov
Predvidevanja teorije koherentnih oscilacij se ujemajo z empiričnimi ugotovitvami ultrašibke bioluminiscence (Popp F.A., Nagl W. 1988. Concerning the question of coherence in biological systems, Cell Biophysics, 13: 218-20). Popp in mnogi raziskovalci za njim so eksperimentalno dokazali, da vsi organizmi sevajo fotone, t.i. biofotone, saj izhajajo iz živih organizmov. Človeška emisija biofotonov je na primer manj kot 100 fotonov vidne svetlobe/cm2 površine telesa (Van Wijk R, Van Wijk EPA. 2004. Human biophoton emission. Recent Res Devel Photochem Photobiol, 7:139-173). Sevanje biofotonov je ultrašibko in močno korelira s celičnim ciklusom (Pollock K.J., Pohl D.G. 1988. Emission of radiation by active cells, v: Fröhlich H. (ur.), Biological Coherence and Response to External Stimuli, Springer Verlag, str. 139-147; F.A. Popp, K.H. Li, Q. Gu. 1992. Recent Advances in Biophoton Research, World Scientific, Singapore).
Izsevana svetloba je, zaradi omejitev naprav za detekcijo fotonov, tipično v spektru od 200 do 900 nm, s precej enakomerno porazdelitvijo, torej daleč od sevanja črnega telesa. Eksperimenti potrjujejo, da se biofotoni zadržujejo v koherentnih stanjih znotraj organizma in da se ob stimulaciji tudi koherentno širijo (Popp F.A., Chang, J.J. et al. 2002. Evidence of non-classical (squeezed) light in biological systems. Physics Letters A, 293, 98-102).
Točna funkcija biofotonov še ni razjasnjena. Nekateri dajo glavni poudarek dejstvu, da koncentracija biofotonov korelira s koncentracijo škodljivih prostih reaktivnih kisikovih zvrsti, ki so produkt dihanja (Hideg E. 1993. On the spontaneous ultraweak light-emission of plants. J Photochem Photobiol: B,18 (2-3):239-244). Ultra šibka emisija biofotonov bi tako kazala naključne nepravilnosti, ki spremljajo normalne fiziološke procese porabe kisika, kot tudi uničujoče učinke reaktivnih kisikovih zvrsti. Drugi predpostavljajo, da imajo biofotoni regulacijsko funkcijo (Van Wijk R. 2001. Biophotons and bio-communication. J Sci Explo, 15:183-197), Fritz-Albert Popp pa vidi biofotone kot mediatorje medcelične komunikacije (Popp FA. 1999. About the coherence of biophotons. In: Sassaroli E, Srivastava Y Swain J, et al., eds. Macroscopic Quantum Coherence. River Edge, NJ: World Scientific).
Kot zanimivost povejmo, da izvajalci transcendentalne meditacije oddajajo na 12 nadzorovanih lokacijah telesa, manj biofotonov kot kontrolna skupina, ki ni izvajala meditacije. Statistično značilno manj biofotonov je ugotovljena pri solarnem pleksusu, srcu, grlu, bradi in čelu (Van Wijk E.P.A., Koch H., Bosman S., Van Wijk R. 2006. Anatomic Characterization of Human Ultra-Weak Photon Emission in Practitioners of Transcendental Meditation and Control Subjects. The Journal Of Alternative And Complementary Medicine, 12: 31-38). To pomeni, da je dokazano nižja emisija biofotonov pri izvajalcih transcendentalne meditacije posledica zmanjšanja stresa, ta je namreč direktno povezan s sintezo reaktivnih kisikovih zvrsti.
Nazaj
|
