Pot: Raziskovalna dejavnost | Biopolje

kaj je biopolje?

Pojem
Funkcija
Povezanost z organizmi in neživo naravo
Biopolje in zavest
Koherentnost biopolja
Nelokalnost biopolja
Učinkovanje biopolja


Pojem

Mnogi pojavi v živem svetu in tehtni razmisleki kažejo na obstoj posebnega polja, ki sicer ni omejeno samo na živi svet, igra pa vendarle odločilno vlogo pri organizmih. Gre za tako imenovano biopolje. Kljub raznovrstnim naporom več mednarodnih raziskovalnih skupin še vedno ni jasno, kaj je biopolje. Obstajajo tri najbolj utemeljene in verjetne hipoteze:

1. da gre za endogeno, deloma koherentno elektromagnetno (EM) polje organizmov (Burr H.S., Northrop F.S.C. 1935. The electrodynamic theory of life. Quarterly Review of Biology, 10, 322-333; Presman A.S. 1970. Electromagnetic Fields and Life. New York: Plenum; Becker R.O., Selden G. 1985. The Body Electric. New York: Quill; Oschman J.L. 2000. Energy Medicine: The Scientific Basis. London:Churchill Livingstone, Zhang C.L. 2003. Electromagnetic body versus chemical body. Network, 81: 7-10, Rubik B. 2002. The Biofield Hypothesis: Its Biophysical Basis and Role in Medicine, The Journal of Alternative and Complementary Medicine, 8, 703-717),
2. da gre za emergentno polje, to je polje, ki vznikne iz klasičnih organizmovih (celičnih) polj, vendar ima nove lastnosti,
3. da je to polje, ki je komplementarno EM (t.im. magnetoelektrično ali ME polje) in je rezultat posebnih simetrijskih zahtev v fiziki (tako imenovana SU2 simetrija). (Tiller W., Dibble W.E., Kohane M.J. 2001.Conscious Acts of Creation: The Emergence of a New Physics. Pavior Publishing, USA, 418 str. ; Tiller W., Dibble Jr. W., Fandel J.G. 2005. Some Science Adventures with Real Magic. Pavior Publishing, USA, 276 str.)

Funkcija

Biopolje naj bi v organizmih vzpostavljalo dalekosežno povezavo med molekulskimi in nadmolekulskimi procesi in bilo tako udeleženo pri redu, ki presega Brownovo gibanje. Slednje omogoča stično delovanje molekul, ko gre za tekoč medij, na primer za celično vsebino (citoplazmo). Poleg tega naj bi biopolje skrbelo tudi za morfogenezo pri večceličarjih; v tem kontekstu se o njem največkrat govori kot o morfogenetskem polju. Mnogi morfogenetski procesi dejansko spominjajo na delovanje dinamičnih polj.

Povezanost z organizmi in neživo naravo

Biopolje je samo v srednji od gornjih treh hipotez vezano le na organizme. Drugi dve hipotezi namreč kot biopolje označujeta tudi tako imenovano neživo naravo in mu v tem kontekstu pravimo subtilno polje. Tako teoretiki endogenega koherentnega elektromagnetnega polja govorijo tudi o podobnem polju v tekočinah, na primer v vodi. To teoretično utemeljujejo s kvantno teorijo polja in tako imenovano bozonsko kondenzacijo.

Polje, ki izhaja iz simetrijskih fizikalnih zahtev ravno tako označuje vso naravo: živo in neživo, samo da se v živi naravi lahko izraža na veliko bolj kompleksen način. Tako je v tem primeru, kot v primeru endogenih koherentnih oscilacij, biopolje povezano z visoko jakostjo električnega polja v membrani (~ 10⁷V/m!). Pri oscilacijah je endogeno koherentno elektromagnetno polje v navezavi na polarne molekule znotraj celic kar izvor biopolja, v magnetoelektričnem primeru  pa omogoča njegovo izražanje.

Biopolje in zavest

Raziskovalci biopolja, zlasti v okviru tretje hipoteze, menijo, da je biopolje zaradi svoje integrativne zmožnosti (glej koherentnost biopolja) in vsaj delne nelokalnosti tudi izvor inteligence in zavesti. Skratka v njem lahko prihaja do subtilnih odločitev, ko gre za fizikalno (energijsko) ekvivalenta stanja in do integracije neštetih električnih vzburjenj v eno samo mentalno sliko - objektno sliko v zavesti.

Vas zanimajo naša razmišljanja o moči zavesti in biološki inteligenci?

Koherentnost biopolja

Kot smo že povedali, biopolje vsaj v eni od svojih možnih različic sovpada s poljem koherentnih endogenih oscilacij, ki jih je prvi predpostavil fizik Herbert Fröhlich v svoji teoriji koherentnih oscilacij. Koherenca je eden najpomembnejših dejavnikov za izrazito nelinearno občutljivost organizmov na šibka ionizirna in neionizirna elektromagnetna polja ali kompleksna magnetna polja, ki jih nikakor ne moremo pripisati toplotnim učinkom.

Danes obstajajo mnoge eksperimentalne potrditve obstoja koherentnih polarnih vibracij, njihova vloga v celicah pa je podprta tako s posrednimi kot tudi neposrednimi meritvami elektromagnetnega polja ter mehanskimi vibracijami celične membrane. Mnogi eksperimenti na področju tako imenovane ultrašibke bioluminiscence potrjujejo, da se fotoni zadržujejo v koherentnih stanjih znotraj organizma in da se ob stimulaciji tudi koherentno širijo (Popp F.A., Chang, J.J. et al. 2002. Evidence of non-classical (squeezed) light in biological systems. Physics Letters A, 293, 98-102). V zvezi s tem govorijo tudi o organizmovem biofotonskem polju.

Spoznajte še druge eksperimentalne potrditve koherence ali preberite kaj več o biofotonih.

Nelokalnost biopolja

Biološko nelokalnost so eksperimentalno potrdili v letu 1994 (Grinberg-Zylberbaum, G., Delaflor, M., Attie, L., Goswami, A. 1994. The Einstein-Podolsky-Rosen paradox in the brain: the transferred potential. Phys. Essays 7, 422-428), kar je bilo kasneje tudi večkrat neodvisno ponovljeno. Nelokalnost je kvantna lastnost, ki je izjemnega pomena za razumevanje biopolja, zato to pionirsko delo pobližje spoznajmo. V Faradeyevi kletki so s svetlobo stimulirali osebo 1 in tako v njej sprožili vizualni potencial znotraj EEG-ja. V Faradeyevi kletki oddaljeni nekaj metrov je bila oseba 2, kateri so prav tako merili EEG. Ugotovili so, da je v trenutku fotostimulacije osebe 1 prišlo do simultanih aktivnosti možganskih valov v osebi 2. Električne korelacije so v zadnjih letih dokazali tudi na izoliranih nevronskih celicah. Prenos informacije/energije se v tem naravnem pojavu zgodi trenutno in kot kaže, ni omejen z razdaljo.

Thaheld tako meni, da je nelokalno delovanje na brezmasni foton enako kot na masni elektron, kar pomeni, da nelokalnost ni omejena z maso (Thaheld F.H. 2005. An interdisciplinary approach to certain fundamental issues in the ?elds of physics and biology: towards a uni?ed theory. BioSystems, 80: 41-56). To pomeni, da je mehanizem porazdeljenosti biopolja po celem telesu oz. holizem, o katerem pogosto govori zdravilstvo, neposredno povezan s še neznanim mehanizmom EEG korelacij.

Učinkovanje biopolja

Biopolje je torej deloma nelokalno in (vsaj delno) koherentno. Na telo očitno ne izvaja grobe sile v makroskopsko merljivem fizikalnem smislu, temveč vpliva bolj v smislu interference in modifikacije nihajnih načinov organizmovega EM polja. Na materijo biopolje vpliva prek elektromagnetnega in zlasti prek močnega električnega polja, kot ga imajo na membrani vse žive celice. To pomeni, da kvantitativne ali kvalitativne spremembe biopolja v telesu sprožijo določen gradient, npr. kalcija, cAMP, hormonov idr. Spremeni se porazdelitev električnih oz. ionskih tokov, jakost ali gostota električnega polja, količina biofotonov ali polje mehanskih sil.